Poroka Nadice in Doriana je bila točno takšna, kot bi si jo človek želel sredi poletja – sproščena, srčna in obdana z naravo. Dan se je začel na kmetiji Dorianove družine nad Črno na Koroškem, kjer smo ob hiši in na bližnjem travniku ujeli nekaj prvih, najlepših trenutkov.
Nadica in Dorian sta bila čudovita – ravno prav nasmejana, ravno prav čustvena, in popolnoma sproščena. Skupaj s starši in pričami smo ustvarili nekaj preprostih, a iskrenih portretov, z razgledi, ki človeka malo utišajo.

Svatje so se počasi zbirali na dvorišču Turistične kmetije Plaznik – bil je tisti tip dopoldneva, ko vsi še malo tipajo teren in se veselijo, da se nekaj lepega začenja. Obred je potekal na dvorišču, pod nadstreškom, ki je šarmantno združeval domačnost in senco (Hvala bogu!).
Ob spremljavi nežne kitare in glasu pevke Dunje sta si izmenjala zaobljube, ki so bile pristne, čustvene in brez nepotrebnega pompa – takšne, ki res nekaj pomenijo.

Popoldne se je nadaljevalo v sproščenem ritmu, s skupinskim fotografiranjem, druženjem, veliko smeha ter otroki, ki so tekali med mizami.
Odrasli pa? Pripravili so načrt, kako se čim prej prebiti do miz s slaščicami, preden vse izgine. Tisti dan ni bil popoln zaradi dekoracije in blišča, bil je popoln zaradi ljudi.
In zaradi Nadice in Doriana, ki sta brez napora pokazala, kaj pomeni ljubezen.

Draga Nadica in dragi Dorian,
hvala za zaupanje, za smeh, za potrpežljivost pri prestavljanju na “tisto stran, ker je svetloba boljša” in za iskreno ljubezen, ki ste jo delila z vsemi okoli sebe. Upam, da bodo fotografije vsaj delček tega, kar sta ta dan čutila.

Čeprav se dan poroke konča, pa se zgodba šele začne. In jaz sem vesel, da sem lahko en delček te zgodbe ujel v objektiv.